AVTORSKE PRAVICE IN LICENCE

Ko boš predelal vsebino te spletne strani, boš:

  • razumel avtorske pravice, Creative Commons, copyleft in javno domeno,
  • naštel štiri različne vrste licenc (avtorska pravica, Creative Commons, copyleft, javna domena),
  • razlikoval med avtorskimi pravicami, Creative Commons, copyleft in javno domeno,
  • pravilno ravnal z digitalnimi izdelki pod različnimi licencami,
  • licenciral svoje digitalne izdelke,
  • vedel kam pogledati, da ugotoviš pod katero licenco je digitalen izdelek.


Vrste licenc

1. Avtorska pravica ali “Copyright” ali “vse pravice pridržane”

Avtorska pravica ali “Copyright” je oblika intelektualne lastnine, ki ščiti izvirna avtorska dela, vključno z literarnimi, dramskimi, glasbenimi in umetniškimi deli (poezija, romani, filmi, pesmi), računalniško programsko opremo in umetnostjo ter tehniko oblikovanja zgradb. Avtorske pravice pa ne ščitijo stvari, o katerih le razmišljamo – ko je naša ideja ustvarjena, jo zaščitimo z avtorsko pravico.

Avtorske pravice na podlagi zahteve avtorja lahko prepovejo, omejijo ali dovolijo naslednje:

  • Kopiranje in deljenje kopij: Avtor se lahko sam odloči ali je dovoljeno kopiranje njegovega dela. S tem je mišljeno fotokopiranje ali digitalno podvajanje datoteke.
  • Izposojanje zase: Avtor se odloči ali si je njegovo delo mogoče izposoditi po tem, ko je objavljeno.
  • Izposojanje za prikaz javnosti:  Avtorjeva pravica je tudi to ali je delo lahko prikazano javnosti npr. ali lahko učitelj predvaja izposojen film v razredu.
  • Razkritje javnosti: Dokler avtor dela sam ne razkrije svojega dela javnosti je vsakršno razkritje s strani ostalih največkrat prepovedano, saj mora avtor izbrati, kje je njegovo delo objavljeno.

 

2. Copyleft ali “vse pravice dane”

Copyleft je splošna metoda za zagotavljanje brezplačnosti digitalne vsebine (največkrat programske opreme) in zahteva, da so brezplačne tudi vse spremenjene in razširjene različice te vsebine. Z brezplačnostjo ne mislimo ničelne cene, ampak prosto dostopnost in njeno predelavo.

Najpreprostejši način, da digitalno vsebino naredimo brezplačno je, da jo damo v javno last, brez avtorskih pravic. To ljudem omogoča, da delijo njo in svoje izboljšave. Vendar pa tudi ljudem, ki ne sodelujejo, omogoča, da jo pretvorijo v lastniško digitalno vsebino. Lahko naredijo spremembe, velike ali male, in distribuirajo rezultat kot lastniški izdelek. Zato pa obstaja licenca Copyleft. Kot je napisano že zgoraj, vse spremembe in razširitve, ki jih naredijo ostali, ostanejo pod enakimi pogoji, kot jih je določil avtor.

3. Creative Commons

Creative Commons (CC) je mednarodno aktivna neprofitna organizacija, ki ustvarjalcem zagotavlja brezplačne licence za uporabo, ko dajo svoje delo na voljo javnosti. Te licence pomagajo ustvarjalcu, da drugim omogoči uporabo svojega dela vnaprej pod določenimi pogoji.

Licence CC omogočajo ustvarjalcu dela, da izbere, kako želi, da drugi uporabljajo delo. Ko ustvarjalec izda svoje delo pod licenco CC, javnost ve, kaj lahko z določenim delom počne in česa ne. Avtorja lahko glede uporabe tudi kontaktiramo in z njegovim dovoljenjem obidemo licence.

Poznamo različne oznake, katere ponazarjajo kako je delo zaščiteno. Oznaka BY, slikovno , pove, da moramo dati zasluge avtorju, če uporabimo njegovo delo. Oznaka SA ali “share alike”, slikovno , pove, da biti delo objavljeno pod enakimi pogoji. Oznaka NC ali “non-commercial”, slikovno , pove, da lahko delo uporabimo le nekomercialno t.j brez zaslužka. Oznaka ND ali “no derivatives”, slikovno , pove, da lahko delo uporabimo le brez sprememb. Oznaka CC0, slikovno , pa je Creative Commons različica javne domene in se avtor z njo odreče vsem pravicam.

Sedaj, ko poznamo vsako od oznak, si poglejmo 6 standardno oblikovanjih kombinacij, ki se najbolj uporabjajo:

 

  • CC BY: 
  • CC BY-SA: 
  • CC BY-NC: 
  • CC BY-NC-SA: 
  • CC BY-ND: 
  • CC BY-NC-ND: 

4. Javna domena ali “Public domain”

S pravnega vidika je javna domena ali. Public domain prostor, kjer se odrečemo vsem avtorskim pravicam. To pomeni, da se dela v javni domeni lahko uporabljajo brez kakršnih koli omejitev. Dela vstopajo v javno last na različne načine.

Dela, katerih avtorske pravice so potekle, so v javni lasti. V Sloveniji je trajanje avtorskih pravic avtorjevo življenje plus dodatnih 70 let. Torej so res stara dela (vsaj tista, ki so bila izdana pred letom 1923) v javni lasti.

Prav tako lahko dela vstopijo v javno last, če jih avtorji tja dajo pred potekom avtorskih pravic. To je omogočeno z uporabo posvetitve javne domene CC0. To orodje omogoča vsakomur, da se odpove avtorskim pravicam in da delo neposredno v svetovno javno domeno – pred potekom avtorskih pravic.

 

Preveri ali razumeš prebrano z naslednjimi nalogami.

Vsebina na tej spletni strani je povzeta po:

Vse slike na tej spletni strani imajo licenco CC0 1.0

Dostopnost