INFORMACIJSKA PISMENOST
Informacijska pismenost je sposobnost iskanja, vrednotenja, organiziranja, uporabe in sporočanja informacij v vseh njihovih različnih oblikah.
Naše babice in dedki so nekatere podatke in informacije, ki so jih potrebovali, običajno poiskali v knjigah. Kasneje so informacije dobili tudi preko radijskih postaj in televizij, danes pa večino podatkov in informacij najdemo na spletu.
Splet je medij, na katerem lahko kdorkoli objavlja vsebine o čemerkoli želi. To pomeni, da lahko vsak uporabnik spleta dostopa do večine podatkov s celega sveta (Brodnik idr., 2018).
Naučil se boš:
Brskati po spletu, poiskati in izbrati različne podatke, informacije in digitalne vsebine.
Vrednotiti podatke, informacije in digitalne vsebine, ki si jih našel na spletu.
Upravljati s podatki, informacijami in digitalnimi vsebinami.
Če mora učenec Logi narediti predstavitev o kengurujih v Avstraliji, mu to ne bo predstavljalo prevelikega izziva. S pomočjo spleta bo našel ogromno informacij, kljub temu, da je Avstralija na drugem koncu sveta. A pozor! Ker lahko na spletu objavlja vsakdo izmed nas, mora biti Logi tako kot tudi mi vsi pri iskanju in uporabi podatkov s spleta še posebej pozoren, saj so vsebine velikokrat nepreverjene in neresnične (Brodnik idr., 2018).
Da bo Logi uspešno izdelal predstavitev o avstralskih kengurujih, mora torej najprej poiskati podatke, ki se mu zdijo verodostojni in resnični, nato pa mora te podatke še ustrezno organizirati in shraniti.
Se ti zdi Logijeva naloga enostavna? Če ja, lahko v tem sklopu izveš kakšno zanimivost ali pa obnoviš svoje znanje, če pa bi ti izdelava Logijeve predstavitve predstavljala težavo, boš izvedel veliko novega.
S klikom na temne pravokotnike lahko dostopaš do podrobnejšega opisa in aktivnosti vseh treh podsklopov.
Brskanje, iskanje in izbira podatkov, informacij in digitalnih vsebin
Ne ločiš med izrazoma brskalnik in iskalnik, ali pa med internetom in spletom?
Nisi najbolj vešč pri iskanju podatkov na spletu?
Želiš izvedeti nekaj koristnih nasvetov, ki ti bodo olajšala brskanje po spletu?
Klikni na ta pravokotnik.
Vrednotenje podatkov, informacij in digitalnih vsebin
Si našel podatek, besedilo, spletno stran o temi, ki te zanima, ampak nisi prepričan, ali je vsebina verodostojna in zanesljiva?
Klikni na ta pravokotnik in našel boš nekaj kriterijev, ki ti pri tem pomagajo.
V vseh treh podsklopih se v naslovu pojavijo besede podatek, informacija in digitalna vsebina, zato si poglej, kaj pravzaprav pomenijo.
Podatki, informacije in digitalne vsebine
Podatki sami po sebi nimajo določenega pomena, dokler jih ne razložimo in interpretiramo (vstavimo v kontekst). So le zbirka števil, besed in simbolov.
Informacija je podatek, oblikovan na način, da ga lahko ljudje razumemo in smiselno uporabimo.
Oglejmo si primer. Mama nam je poslala sliko termometra, ki kaže 40 stopinj celzij. To je podatek. Da bi dobili informacijo, si moramo podatek razložiti, npr. »zunaj je zelo vroče« ali pa »mama ima vročino«.
Digitalna vsebina je vsaka vsebina, ki obstaja v obliki digitalnih podatkov.
(Kakšna je razlika med podatki in informacijo?, 2006)
Vsebina na tej spletni strani je povzeta po:
- Brodnik, V., Krajnc, R., Bregač, Š., Sirnik, M., & Polšak, A. (2018). Spodbujanje razvoja veščin dela z viri s formativnim spremljanjem : mednarodni projekt Asses[s]ment of Transversal Skills – ATS2020 (V. Brodnik, Ed.; Spletna izd.). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/VescineDelaZViri/
- Kakšna je razlika med podatki in informacijo? (2006). http://colos.fri.uni-lj.si/eri/INFORMATIKA/Podatki_in_informacije/podatek_informacija.html
Vse slike na tej spletni strani imajo licenco CC0 1.0