Ko boš predelal vsebino te spletne strani, boš znal:

• razložiti pojem datoteka,
• razložiti pojem pripona datoteke, našteti pripone datotek in povedati, kateri vrsti datoteke pripadajo,
• razložiti pojem imenik ali mapa,
• razložiti pojem drevesna organizacija datotek in map,
• zapisati pot do datoteke v dani drevesni organizaciji datotek in map,
• razložiti pojem zunanji disk.

Datoteke in organizacija podatkov

Podatki so v računalniku zapisani v obliki zaporedja ničel in enic, ki jih imenujemo biti. Ampak, kako so ti podatki urejeni iz uporabnikovega (našega) pogleda?

Ko učenec Logi govori o podatkih, ne govori o bitih in o dolgih zaporedjih ničel in enic, temveč o podatkih, ki jih vidi, jih razume in jih zna uporabiti. To so besedila, slike, video zapisi in zvočni zapisi.

Podatki morajo biti ustrezno urejeni, označeni ter poimenovani. Tako urejene celote podatkov imenujemo datoteka (ang. file). Na pomnilnem mediju v računalniku so torej podatki zapisani v obliki slikovnih datotek, besedilnih datotek, video datotek in zvočnih datotek (Anželj idr., 2015).

Imamo pa tudi posebne datoteke, ki vsebujejo sezname drugih datotek. Imenujejo se imeniki (ang. directory) ali mape (ang. folder). Po domače pravimo, da imenik ali mapa praviloma vsebuje datoteke, lahko pa tudi druge imenike. Uporabljamo jih zato, da bi se v veliki količini datotek lažje znašli in da bi podatke lahko imeli organizirane (urejene) v nekem redu (Anželj idr., 2015).

Datoteke

Datoteka je torej osnovna organizacijska enota. Ker poznamo kar nekaj različnih vrst podatkov, smo ugotovili, da te podatke zapisujemo v različne vrste datotek. Na primer, slike so drugače zapisane v datoteko kot besedilo, video ali zvok (Anželj idr., 2015).

Učitelj Digi običajno datoteke loči eno od druge po priponi datoteke, ki je del njenega imena. Ime datoteke je sestavljeno iz imena, pike in pripone datoteke. Pripona datoteke operacijskemu sistemu (in tudi nam) sporoča, katere vrste je datoteka in s katerim programom jo lahko zaženemo/odpremo (Anželj idr., 2015).

Oglej si nekatere najbolj pogoste vrste datotek in njihove običajne pripone.

Imenik ali mapa

Ko se datoteka zapiše na disk, se v poseben seznam na disku zapiše, kje na disku se ta datoteka nahaja. Poleg naslova do datoteke se v ta seznam zapiše še nekaj drugih podatkov, med katerimi so datum in čas nastanka, zadnja sprememba datoteke in njena velikost. Takemu seznamu pravimo imenik (ang. directoy) ali mapa (ang. folder) (Anželj idr., 2015).

Imenik je torej posebna datoteka, ki vsebuje seznam datotek, pa tudi imenikov. Ker imeniki lahko vsebujejo imenike, ugotovimo, da lahko datoteke s pomočjo imenikov uredimo v drevesno strukturo in si tako olajšamo delo z veliko količino datotek. Vse imenike skupaj imenujemo drevo (Anželj idr., 2015).

Drevesna organizacija datotek

S pomočjo imenikov lahko organiziramo datoteke po skupinah in tako tvorimo drevesno (hierarhično) strukturo map (Anželj idr., 2015).

Naslavljanje datotek in absolutne poti do datotek

Učenca Logija pogosto zanima, kje v drevesni strukturi map se nahaja neka datoteka. Če želi opisati, kje se datoteka nahaja, mora zapisati pot do datoteke v drevesni strukturi map. Celotno pot do datoteke imenujemo absolutna pot. Absolutna pot je sestavljena iz imen map, v katerih se nahaja datoteka in na koncu še ime datoteke (Anželj idr., 2015).

Recimo, da želimo zapisati absolutno pot do datoteke z imenom naloga_sile.txt (za lažjo predstavo glej sliko).  Imejmo mapo Dokumenti, v kateri se nahaja mapa predmeti, v njej pa se nahaja mapa fizika. V mapi fizika imamo nato mapo sile. V mapi sile pa se nahaja naša iskana datoteka naloga_sile.txt.

Primer absolutno podane poti do naše iskane datoteke naloga_sile.txt bi v operacijskem sistemu Windows izgledala takole:

c:\Dokumenti\predmeti\fizika\sile\naloga_sile.txt

Zunanji diski

Učitelj Digi ima datoteke shranjene tudi na zunanjih diskih. Najbolj znani so tako imenovani USB ključki. Tu moramo biti še posebej pozorni, da preverimo, v kolikšni meri je prostor na našem zunanjem disku zaseden in koliko ga še imamo na voljo. Različni diski imajo različno razpoložljivega prostora. Zato je dobro, da preverimo razpoložljivi prostor na zunanjem disku, še preden prenašamo datoteke in imenike nanj.

Na operacijskem sistemu Windows lahko to najlažje preverimo tako, da odpremo Raziskovalec in kliknemo na Moj računalnik. Najprej bomo lahko vizualno opazili, kolikšen del pravokotnika je pobarvanega, pod njim pa bo napisano tudi s številko, koliko je prostega prostora od celotnega prostora na naših zunanjih diskih.

Ker pa se kdaj zgodi, da imamo velikost datoteke zapisano v drugačni enoti kot prostor na zunanjem disku, moramo dobro premisliti in preračunati, ali bomo lahko datoteko odložili na izbrani zunanji disk. Učenec Logi si pomaga z naslednjimi enakostmi:

1 bajt (B) = 8 bitov

1 kilobajt (KB) = 1024 B

1 megabajt (MB) = 1024 KB (1.048.567 B)

1 gigabajt (GB) = 1024 MB

1 terabajt (TB) = 1024 GB