Ko boš predelal vsebino te spletne strani, boš znal:

• našteti kriterije, po katerih ocenimo zanesljivost podatka,
• razložiti, kaj o zanesljivosti podatka pove spletni naslov spletne strani, na katerem si podatek našel,
• razložiti, kaj o zanesljivosti podatka pove njegov avtor,
• razložiti, kaj o zanesljivosti podatka pove datum njegove objave,
• razložiti, kaj o zanesljivosti podatka pove dejstvo, da je podatek redno posodobljen,
• razložiti, kaj o zanesljivosti podatka pove to, komu je podatek namenjen,
• razložiti, kaj o zanesljivosti podatka pove (ne)objektivnost avtorja,
• razložiti, kaj o zanesljivosti podatka pove avtorjev stil pisanja.

Splet je na voljo vsem, ki podatke iščejo in prav tako tudi tistim, ki jih želijo objaviti. Ker ni nobenih ovir pri objavljanju podatkov na spletu, so podatki lahko netočni, neuporabni ali celo namerno zavajajoči. Zato je pomembno, da vsak izmed nas dobro presodi najdene podatke in jih vrednotiti po vsaj nekaj kriterijih (Brodnik idr., 2018). 

2. Drugi kriterij je avtorstvo spletne strani, ki ga je lažje določiti, saj je podatek običajno objavljen kar na spletni strani. Dobro je, da je ime avtorja jasno vidno na začetku ali na dnu spletne strani skupaj s kontaktnimi podatki avtorja (elektronski naslov, telefon, naslov) (Brodnik idr., 2018).

Če je avtor povezan s kakšno organizacijo, bi to moralo biti zapisno na vidnem mestu. Priporočljivo je preveriti avtorjevo izobrazbo, izkušnje in ugled s področja, ki ga raziskujemo. Podatek je bolj zanesljiv, če ga je objavil ugleden avtor ali ugledna organizacija ali pa strokovnjak s tega področja (Brodnik idr., 2018).

3. Zanesljivost in verodostojnost podatkov je odvisna tudi od starosti objave podatka. V vsebini bi se moral jasno videti datum nastanka. To je še posebej pomembno danes, ko se podatki zelo hitro spreminjajo in ko strani velikokrat vsebujejo zastarele podatke (Brodnik idr., 2018).

4. Vir (npr. spletna stran) je bolj zanesljiv, če je pregledan in posodobljen, saj tako vemo, da avtor spremlja spremembe in jih dodaja v vsebino (Brodnik idr., 2018).

V viru poskusimo najti datum posodobitve ali številko različice. Prav tako je podatek bolj zanesljiv, če je vzeti iz knjig ali virov, ki so pred objavo pregledani s stani strokovnjakov ali če so podatki s spletne strani, ki so pod nadzorom urednikov (Brodnik idr., 2018).

5. Poskusimo oceniti, komu je avtor namenil gradivo (Brodnik idr., 2018):

• Ali je vsebina namenjena strokovni ali nestrokovni javnosti?
• Ali je zapisana v preprostem jeziku, v strokovnem jeziku ali pa v jeziku, ki je preveč zahteven za naše potrebe?

6. Poskusimo ugotoviti, ali so avtorjeve navedbe objektivne. Preverimo, ali je avtor zapisal svoje mnenje ali znana dejstva (Brodnik idr., 2018).

7. V najdenem viru pogledamo stil pisanja.

• Ali je avtor vsebino zapisal urejeno?
• Ali je jasno, kaj je glavna ideja napisanega?
• Ali je vsebina enostavna za branje?

Če neka vsebina vsebuje veliko pravopisnih napak ali pa je spletna stran neurejena, lahko podvomimo v zapisane podatke (Brodnik idr., 2018).

Pri iskanju podatkov s pomočjo iskalnikov je potrebno vedeti, da iskalniki (Google, Najdi.si in ostali) ne razvrščajo strani po zanesljivosti in točnosti podatkov. Iskalniki delujejo na osnovni različnih algoritmov. Nekateri bolj razvrščajo komercialne strani, drugi strani z več ogledi (Brodnik idr., 2018).

Splošno pravilo torej je, da je potrebno podatke s spleta vedno vrednotiti. Podatke iz zanesljivih virov (strani vladnih organizacij, spoštovani avtorji …) lahko hitreje vzamemo za resnične in zanesljive. Veliko bolj je potrebno biti previden pri zasebnih spletnih straneh ali blogih. Nikoli ne bi smeli uporabiti podatka z interneta, ki ga ne moremo preveriti ali dokazati (Brodnik idr., 2018).