Ko boš predelal vsebino te spletne strani, boš:

• razumel, da lahko različni deležniki pozitivno ali negativno prispevajo k oblikovanju digitalne identitete,
• vedel, kako zaščititi sebe in druge pred spletnimi grožnjami v spletnih okoljih,
• razločil koristi in tveganja, povezana z izpostavljenostjo spletne identitete,
• vedel kako slediti svojemu digitalnemu odtisu.

Digitalna identiteta

Vsak človek na svetu, kot tudi ti in jaz, ima svojo identiteto. Identiteta je sestavljena iz različnih podatkov, kot so: ime, priimek, naslov bivanja, datum rojstva, pa tudi fizične značilnosti, kot so podoba obraza in prstni odtis. Vsaka oseba lahko svojo identiteto dokaže z osebno izkaznico. Različne varnostne tehnologije ščitijo uradne dokumente pred ponarejanjem.

Tudi v digitalnem svetu moramo uporabniki dokazati svojo identiteto. Tu je identiteta sestavljena iz uporabniškega imena ter gesla (Virtueller Ausweis: So funktionieren digitale Identitäten, 2020).

Človeška identiteta in digitalna identiteta nista neodvisni in ločeni med seboj, temveč sta povezani in vplivata druga na drugo. Kako se sami predstavimo v digitalnem svetu, lahko pozitivno ali negativno vpliva na našo identiteto (Digital Identity – Die eigene digitale Identität managen, 2017). 

Digitalni odtis

Digitalni odtis je sestavljen iz vsake poslane e-pošte, vsake objave, ki si jo delil na družbenih omrežjih ter iz vsake slike, ki si jo poslal prijatelju. Sem najbolj paše rek o spletu: »kar je enkrat na spletu, ne moremo nikoli popolnoma izbrisati«. In prav zato je dobro, da te vse kar objaviš/pošlješ/napišeš, predstavlja v najboljši možni luči (Pragati, 2018).

Ker je digitalni odtis zelo obširen, priporočam, da ga vsake toliko preveriš. Za začetek lahko v Googlu in drugih iskalnikih iščeš sam sebe. To narediš tako, da v iskalnik vpišeš svoje ime in priimek, okoli njega pa postaviš narekovaje. Tako kot se je Logi »pogooglal« v posnetku.